Toskana 1.del

Po dolgem času, spet nazaj. Verjetno tudi danes ne bi nič objavil (lenoba), če me ne bi moja Nuša (hkrati moderator in administrator tega bloga) nahrulila, da kaj se to pravi, glej, od marca nič ne objaviš, v gmailu imaš kup sporočil, ti pa nič!

Slaba vest svoje naredi, čeprav je slaba vest boljša kot dobra nezavest, torej, I'm back!

Obdelal bom na kratko poslednjo prijetno izkušnjo, ki se ji reče Toskana. Nekako mi je uspelo sestaviti mojo familijo skupaj in smo se odpravili na dopust v Toskano. Torej, nekako nam je uspelo uskladiti termine (pravzaprav smo vsi odpovedali nekaj obveznosti) in smo se odpravili na pot z mnogimi postanki.

Že lep čas sem si želel ogledati to romantično pokrajino, ker smo pa odšli vsi skupaj, je bil dopust še tisočkrat lepši.

Ne bom vas obremenjeval z očetovskim veseljem in ponosom, bom rajši pokazal nekaj utrinkov iz, prav zares, magične pokrajine. Pa ni narava tista, ki je tukaj magična. Ljudje so na prelepih gričkih ustvarili domišljijsko pokrajino. Nisem videl koščka zemlje, ki ne bi bil obdelan, kajti zemlja je tam res rodovitna. Uporaba kemikalij v toskanskem kmetijstvu pa ustvari (v tem letnem času) brezhibne preproge živo zelene pšenice, brez enega samega maka vmes. Druga barva (razen zelene) tokrat ni bila prisotna, razen na posameznih koščkih, kjer je kmet zgrešil s pesticidi, insekticidi in ostalimi *-idi.

Kljub temu, svetloba v tej pokrajini ustvarja magične podobe in če ne bi bilo povsod valov, majhnih gričkov posamičnih cipres in mediteranskih hiš na vrhu gričkov, ta pokrajina ne bi bila nič drugačna od Vojvodine, kjer je najvišji hrib nadvoz nad avtocesto.

Yurko mi je "zagrozil" da se bom zaljubil v Toskano. Toda, zdaj že vem, (ker sem toliko star in izkušen), da se ne vžgem le na zunanjo lepoto. Tale magična dama, ki se imenuje Toskana, koketira prav z vsakim, ki jo pogleda in meni take ženske pravzaprav niso všeč, hočem, da je samo moja. Spogledovanje, namigi in skrivnostni nasmeški zbudijo prijetno gomazenje v trebuhu, občutek je čudovit. Raziskovanje te dame je dolgotrajno, en teden je premalo, najbrž tudi 9 tednov in pol, kajti vsaka njena izboklina, vdolbina, gozdiček ali jasa imajo svoj čar, vonj, ki se vsako uro spreminja.... Mater, govorim kot srednješolski zaljubljenec!

Zato se ne bom zaljubil in jo bom šel tu pa tam malo poslikat ter se na stare dni hvalil, kakšne lepotice so mene nekoč osvajale!

Tukaj je le nekaj fotk iz "green" folderja, čeprav je prva kot z Marsa:

Življenje na Marsu

Electric greenKr neki

Screensaver

Where do you want to go today? (Microsoft)

Prepotovali smo cca 2.800 km v sedmih dneh, posnel sem cca 1,1 fotko/km. V prvi izbor sem prekopiral 780 fotk, od katerih bom obdelal 1/2, od tega bo mogoče 5% meni dobrih. Vesel bom če bosta 2, mogoče 3 dobre tudi za na razstave. Ni slabo za prvi obisk...

Se vidimo...

Nocoj jo bom sanjal, v barvah...in pozor: ne bom se zaljubil!

Klicaj!