
Vsi, ki poznate mene ali moje fotke, ste vljudno vabljeni!
(klikni na vabilo)
(klikni na vabilo)









Zadnja fotka ni namenjena tistim, ki jim fotke niso všeč, ampak se mi je nasprotje zdelo kar fajn. Pa Branka tok dobr igra....(falila poklic, čist!)










V petek zvečer se je v Kristalni dvorani v Rogaški odvijal poseben večer za Steklarno Rogaška. Predstavili so nove kolekcije poslovnim partnerjem - v živo in v sliki (novi katalog).





















V taki kombinaciji je Kuzmin gramofon nepogrešljiv
Made in Slovenia, Serial No. 006
Kabli stanejo kot manjši avto, priklop direktno na JE Krško
Užitek...ko bi lahko vsaj slišali tale "kompletek"
Na koncu smo se (kot vedno) še malo zafrkavali...


Starka v svoji hiši. Ta del hiše je njena dnevna soba, spalnica in kuhinja
Takole mi je pozirala, ko je odrezala kos kruha v znak dobrodošlice (še vedno drži nož v roki)
Tole je pa tipična all-inclusive hotelska slika, le modra barva in stol sta grški značilnosti
Samotna drevesa, požgana zemlja in ladje na temno modri podlagi






Glede na to, da mi je ozadje pričaral Robi (jaz ga namreč nisem imel), bomo za drugič imeli pravega, Maja bo pa še boljša!
En retro pogled na današnjo Vespo (Oso). Ali ste vedeli, da jo je, po naročilu italijanske povojne vlade, oblikoval italijanski letalski inženir, ki je kratkomalo sovražil motorje in mopede, zato njegova Vespa v ničemer (razen 2 koles) ni podobna takratnim in celo sedanjim pravim motorjem. Pri prvih Vespah so bila kolesa od zadnjih letalskih koles, velikost se je ohranila in jo še vedno uporabljajo pri vseh skuterjih in mopedih.
Drugače, krasen dogodek, imel sem se lepo. Za extempore smo oddajali neobdelane slike, pravzaprav minimalna obdelava je bila dovoljena ( levels, curves).
Nicola je revež iz Calabrie, revne pokrajine, ki jo ne obvladuje italijanska vlada, ampak organiziran kriminal. V upanju, da bo imel za vsakdanji kruh, se je odpravil v Piso, ki je turistično razvita. Pospravlja tržnico, trgovci mu kakšno malenkost dajo za jest, kakšen evro za druge potrebščine. Ko smo se pogovarjali, je izrazil zaskrbljenost, kako bo današnjo noč preživel, kajti ponoči se je shladilo na 5 stopinj, ta dan pa so mu ukradli obleke in čevlje (njegovi kolegi brezdomci).



Pa več lepega vremena med prazniki v bodoče....







Izredno lepa postava, odhod v svetlobo, od 10 posnetkov, mi je samo ta bil všeč in to zaradi njenih las.
Malo drugače je bilo z mojo sosedo Sašo. Luštna, zgovorna, izzivalna in... gibčna. V baletkah na detelji skoki niso tako nevarni. Pri fotkanju je asistirala (držala odsevnik) moja draga, ki je tu včasih moderatorka in glavni krivec, da imam blog.
Še en portretek za zaključek današnjega prispevka.
Zimska mavrica. Pogled z moje terase, nikoli nisem prej videl mavrice pozimi. Gledališče narave, jaz pa imam vstopnice za balkon, 1. vrsta, sredina...
Loška cerkev (Mengeška Loka). Za tole sem se moral sprehoditi 800 m od doma...
Za tole pa skoraj 1.000 km! Romunija, okolica Cluja (Kluž).
Lep začetek tedna...


Tu je še ena novejša, neobjavljena, za ljubitelje pokrajinske. Slikano iz parkinga ob cesti na Kurešček. Bom dodal še eno, manj "toskansko", bolj slovensko...

Vem, da sta breza in cerkev preveč v liniji in bi bilo mnogo lepše, da sta v diagonali. Kljub temu mi je dovolj všeč za objavo.
Tale slikca je nastala na zahtevo Lidije, ki ima nova očala, limono sem ji jaz dodal. Seksi profesorica, ni kaj. C vitamin - kaj bi mi brez njega?
Preizkusili smo nova sončna očala in pomenljive poglede...
9 tednov in pol... (Leave your hat on)
Potem sva se igrala s slušalkami, Nina je mahala z odbojnikom
Obrnil sem aparat, Nina je še vedno mahala...
1001 noč, brez vetra.
Taja nam je malo "zapela"
Za predah sem slikal prijateljici
Potem je David prinesel coctail, punci sta postali skrajno neresni in nagajivi (da ne rečem kaj bolj sočnega!) To vse pride, če ti sladkor pade...
No comment! At all !!!
Zdaj pa dost!
S tem smo končali fotkanje, malce zmatrani, vsi zadovoljni. Lidija, Nina in Taja, super ste! Kdaj se spet dobimo?


Med temi stebri se je nekoč vila tančica grajske gospe, ki je gledala odhod svojega moža v boj s Turki.
Luna je vzšla med strehami, zapletena v veje dreves, rumeno rdeče barve, meglice so pa ustvarjale kolobarje okrog nje...
Ker je treba v današnjem času biti v koraku s časom, je nujno da tudi jaz odprem svoj blog. Ni nujno da bodo objave dnevno ažurirane, ko pa bo kaj dobrega za objavt, pa boste že videli. Ja mal mi gre na živce, ker na raznih straneh za objavljanje fotografije je treba čakat 48 ur za naslednjo objavo, tukaj pa ne bo treba... he,he