Kobra se je zbudil iz več kot enoletnega spanca!

Dragi moji,

Saj ne vem, kako naj opravičim moj doooolg izostanek. Najbolje tako, da začnem ponovno objavljat, bolj intenzivno (manj itak ne gre!). Tokrat samo na kratko, brez slik, PS jih trenutno obdeluje v batch-u, imam za vas 1000 in še 1 fotko ter malo manj zgodb. Veliko se je dogajalo med mojo internetno lenobo: dopolnil sem 18 let! (+DDV iz vseh evropskih držav - po obrestno obrestnem računu), slikal sem ponovno za Kristal Rogaška, angažiralo me je Primorje za slikanje objektov, fotografiral sem za katalog Pirnar, slikal sem za svojo dušo, postal KMF FZS, uvrstil sem se med prvih 10 razstavljalcev FZS, oddal vlogo za AFIAP, ena moja fotografija pa bo šla v Mednarodni muzej fotografije v Španijo.

OK, samo eno tokrat objavim - tale spodaj gre v Muzej (avtor pa je še zeeeeeeeeeelo živ!).

Hills of Hope / Hribi upanja

Jutri pa nadaljujem z zgodbami iz bližnje preteklosti.....

Nicola in še malo Toscane

Nekaj fotografij iz Toscane, ki jih še nisem pokazal ali pa nisem dovolj obdelal. Priznam, pri nekaterih sem malo pretiraval, pa vendar mislim, da je to bilo potrebno.

Ob sončnem zahodu 1

Ob sončnem zahodu 2

En retro pogled na današnjo Vespo (Oso). Ali ste vedeli, da jo je, po naročilu italijanske povojne vlade, oblikoval italijanski letalski inženir, ki je kratkomalo sovražil motorje in mopede, zato njegova Vespa v ničemer (razen 2 koles) ni podobna takratnim in celo sedanjim pravim motorjem. Pri prvih Vespah so bila kolesa od zadnjih letalskih koles, velikost se je ohranila in jo še vedno uporabljajo pri vseh skuterjih in mopedih.

Staro in še starejše pročelje Firenc

In.. še en portret Nicole iz Calabrie

Toskana 2.del

Nekaj uličnih iz Toskane, kajti tam ponavadi vsi slikamo "naravo". Mesta so izjemno zanimiva, ljudje še bolj. Desettisoči zanimivih obrazov, poskusil sem ujeti nekaj zanimivejših...

Nicola, heavy metal revež iz Calabrie

"Brezbrižno-zamišljen" Nicola

Nicola je revež iz Calabrie, revne pokrajine, ki jo ne obvladuje italijanska vlada, ampak organiziran kriminal. V upanju, da bo imel za vsakdanji kruh, se je odpravil v Piso, ki je turistično razvita. Pospravlja tržnico, trgovci mu kakšno malenkost dajo za jest, kakšen evro za druge potrebščine. Ko smo se pogovarjali, je izrazil zaskrbljenost, kako bo današnjo noč preživel, kajti ponoči se je shladilo na 5 stopinj, ta dan pa so mu ukradli obleke in čevlje (njegovi kolegi brezdomci).

Nicola "in action"

Danes je lep dan! Ne dežuje, imam svojo kitaro...

Ganja street

Toskana 1.del

Po dolgem času, spet nazaj. Verjetno tudi danes ne bi nič objavil (lenoba), če me ne bi moja Nuša (hkrati moderator in administrator tega bloga) nahrulila, da kaj se to pravi, glej, od marca nič ne objaviš, v gmailu imaš kup sporočil, ti pa nič!

Slaba vest svoje naredi, čeprav je slaba vest boljša kot dobra nezavest, torej, I'm back!

Obdelal bom na kratko poslednjo prijetno izkušnjo, ki se ji reče Toskana. Nekako mi je uspelo sestaviti mojo familijo skupaj in smo se odpravili na dopust v Toskano. Torej, nekako nam je uspelo uskladiti termine (pravzaprav smo vsi odpovedali nekaj obveznosti) in smo se odpravili na pot z mnogimi postanki.

Že lep čas sem si želel ogledati to romantično pokrajino, ker smo pa odšli vsi skupaj, je bil dopust še tisočkrat lepši.

Ne bom vas obremenjeval z očetovskim veseljem in ponosom, bom rajši pokazal nekaj utrinkov iz, prav zares, magične pokrajine. Pa ni narava tista, ki je tukaj magična. Ljudje so na prelepih gričkih ustvarili domišljijsko pokrajino. Nisem videl koščka zemlje, ki ne bi bil obdelan, kajti zemlja je tam res rodovitna. Uporaba kemikalij v toskanskem kmetijstvu pa ustvari (v tem letnem času) brezhibne preproge živo zelene pšenice, brez enega samega maka vmes. Druga barva (razen zelene) tokrat ni bila prisotna, razen na posameznih koščkih, kjer je kmet zgrešil s pesticidi, insekticidi in ostalimi *-idi.

Kljub temu, svetloba v tej pokrajini ustvarja magične podobe in če ne bi bilo povsod valov, majhnih gričkov posamičnih cipres in mediteranskih hiš na vrhu gričkov, ta pokrajina ne bi bila nič drugačna od Vojvodine, kjer je najvišji hrib nadvoz nad avtocesto.

Yurko mi je "zagrozil" da se bom zaljubil v Toskano. Toda, zdaj že vem, (ker sem toliko star in izkušen), da se ne vžgem le na zunanjo lepoto. Tale magična dama, ki se imenuje Toskana, koketira prav z vsakim, ki jo pogleda in meni take ženske pravzaprav niso všeč, hočem, da je samo moja. Spogledovanje, namigi in skrivnostni nasmeški zbudijo prijetno gomazenje v trebuhu, občutek je čudovit. Raziskovanje te dame je dolgotrajno, en teden je premalo, najbrž tudi 9 tednov in pol, kajti vsaka njena izboklina, vdolbina, gozdiček ali jasa imajo svoj čar, vonj, ki se vsako uro spreminja.... Mater, govorim kot srednješolski zaljubljenec!

Zato se ne bom zaljubil in jo bom šel tu pa tam malo poslikat ter se na stare dni hvalil, kakšne lepotice so mene nekoč osvajale!

Tukaj je le nekaj fotk iz "green" folderja, čeprav je prva kot z Marsa:

Življenje na Marsu

Electric greenKr neki

Screensaver

Where do you want to go today? (Microsoft)

Prepotovali smo cca 2.800 km v sedmih dneh, posnel sem cca 1,1 fotko/km. V prvi izbor sem prekopiral 780 fotk, od katerih bom obdelal 1/2, od tega bo mogoče 5% meni dobrih. Vesel bom če bosta 2, mogoče 3 dobre tudi za na razstave. Ni slabo za prvi obisk...

Se vidimo...

Nocoj jo bom sanjal, v barvah...in pozor: ne bom se zaljubil!

Klicaj!